Vojkova koča na Nanosu

Dostop

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Razdrto, po poti naravnost navzgor do koče - 1 h 30.
Avtobusna postaja Razdrto, mimo cerkvice sv. Hieronima po SPP - 3 h 30.
Avtobusna postaja Podnanos, čez Hrašče - 4 h.
Avtobusna postaja Podnanos, čez Poreče - 4 h.
Avtobusna postaja Vipava, mimo Starega gradu ter Furlanovega zavetišča na Abramu - 5 h 30.

Z avtomobilom:

Po lokalni cesti, ki se malo pred Podnanosom odcepi od glavne ceste Razdrto-Nova Gorica, do parkirnega prostora pri koči, 14km.
Iz Razdrtega, po poti naravnost navzgor do koče - 1 h 30.
Iz Razdrtega, mimo cerkvice sv. Hieronima po SPP - 3 h 30.
Iz Podnanosa, čez Hrašče - 4 h.
Iz Podnanosa, čez Poreče - 4 h.
Iz Gradišča pri Vipavi, čez Gradiško Turo ter mimo Furlanovega zavetišča na Abramu - 4 h 30.
Iz Vipave, mimo Starega gradu ter Furlanovega zavetišča na Abramu - 5 h 30.
Iz Podkraja, po SPP - 5 h.
Iz Predjame (Predjamski grad) - 3 h 30.
Iz Šmihela pod Nanosom - 3 h.
Iz Stran - 2 h.
Iz Velikega Ubeljskega - 1 h 30.

Opis

Poletni delovni čas:

ponedeljek, torek: zaprto
sreda, četrtek, petek: 9.00-17.00
sobota, nedelja: 7.00-17.00

Za večje skupine in ob predhodnem dogovoru možna oskrba tudi izven rednega delovnega časa.

Koča stoji v zavetju tik pod Plešo (1262 m), enim od vrhov Nanosa, visoke kraške planote, ki se strmo dviga nad Zgornjo Vipavsko dolino. Začetki koče segajo v leto 1907, ko je Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD ustanovila sklad za gradnjo koče. Leta 1913 je sklad prevzela novoustanovljena Vipavska podružnica SPD, v katero so bili včlanjeni tudi planinci iz Postojne, kjer je bil tudi sedež sklada; to leto so kupili zemljišče, na katerem je zdaj Vojkova koča. Ko so ti kraji po 1. svetovni vojni prišli pod Italijo, je delo podružnic SPD na tem območju prenehalo. Po 2. svetovni vojni in po združitvi teh krajev z matično domovino je stare načrte uresničilo PD Postojna; kočo so slovesno odprli 7. avgusta 1949. Poimenovali so jo po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku (1920-1943), ki je bil rojen v Podnanosu; pred kočo stoji njegov doprsni kip. Leta 1976 so zgradili prizidek in kočo obnovili. Jeseni 1990 so kočo popolnoma prenovili znotraj in zunaj ter delno zamenjali opremo. Spomladi 1991 so vključili telefon.

V dveh gostinskih prostorih je 82 sedežev, točilni pu< pri mizah pred kočo je 100 sedežev; v eni sobi so 4 postelje, na dveh skupnih ležiščih pa 48 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon in internet.

Razgled:
Lep razgled je z bližnje Pleše, na kateri je stolp RTV. Na vzhodni strani vidimo Postojnsko kotlino s Postojno na skrajnem vzhodnem robu in Javornike nad njo, potem pa se zvrstijo gore in vrhovi od Krima do Posavskega hribovja s Kumom, Gorjancev in Kočevskega Roga; na jugovzhodni strani so obsežni snežniški gozdovi s Snežnikom, zadaj pa so Snježnik, Risnjak in drugi vrhovi Gorskega Kotarja; na jugu je na prehodu Postojnske kotline v Vipavsko dolino tik pod Nanosom Razdrto, zadaj se dviga Vremščica, levo pa gričevnati Brkini, desno seže pogled prek Krasa do Tržaškega zaliva; na zahodni strani je kraška planota Nanosa, levo pod njo je Vipavska dolina z Ajdovščino in Vipavskim Križem ter Trnovskim gozdom s Čavnom na severni in planoto Tržaško-Komenskega krasa s Trsteljem na južni strani doline; severno so najprej obširni gozdovi na Hrušici, Nanosu in Trnovskem gozdu, potem pa seže pogled do Julijcev s Triglavom, Karavank in Kamniških Alp.

Zanimivejše ture: