Ruška koča

Dostop

Avtobusna postaja Maribor, po SPP - 4 h 45.
Avtobusna postaja Spodnje Radvanje (mestni avtobus št. 6), po SPP - 4 h.
Avtobusna postaja Fram križišče, čez Planico - 3 h 15.
Avtobusna postaja Zgornja Polskava - 4 h.
Avtobusna postaja Slovenska Bistrica, mimo sv. Treh Kraljev in Naravnega rezervata Šumik - 7 h.
Avtobusna postaja Rogla, mimo koče na Pesku in po SPP - 6 h 15.
Avtobusna postaja Ruše, mimo Martnice (Lobnica) - 3h.
Avtobusna postaja Ruše, mimo naravnega rezervata Šumik - 4h 15.

Železniška postaja Maribor, po SPP - 4 h 30.
Železniška postaja Ruše, mimo Martnice (Lobnica) - 3h 15.
Železniška postaja Ruše, čez Naravni rezervat Šumik - 4 h 15.
Železniška postaja Rače, čez Fram in Planico - 3 h 45.

Z avtomobilom:

Po regionalni cesti Hoče-Areh do parkirišča pri koči, 16 km.
Po lokalni in gozdni cesti iz Ruš, čez Lobnico ter Glažuto in mimo Mariborske koče do parkirišča pred kočo, 18 km.
Iz Maribora (Spodnje Radvanje), po SPP - 4 h.
Iz Frama, čez Planico - 3 h 15.
Iz Zgornje Polskave - 4 h.
Po lokalni cesti iz Slovenske Bistrice do Planine pod Šumikom, mimo sv. Treh Kraljev in Naravnega rezervata Šumik - 4 h.
Po lokalni cesti Zreče-Koča na Pesku, po SPP - 5 h 30.
Iz Lovrenca na Pohorju, čez Klopni vrh in mimo Naravnega rezervata Šumik - 5 h.
Iz Ruš, mimo Martnice (Lobnica) - 3h 15.
Iz Ruš, čez Naravni rezervat Šumik - 4 h.
Iz Bistrice ob Dravi, čez Glažuto - 3 h 15.

Opis

Koča stoji na jasi ob cerkvi sv. Areha vzhodno od Žigartovega vrha. Je najstarejša pohorska planinska postojanka, ki jo je zgradila in 8. septembra 1907 odprla Podravska podružnica SPD iz Ruš. Ob njej so postavili še dve koči: leta 1912 Planinko in leta 1922 Čandrovo kočo. Vse tri postojanke so v noči od 11. na 12. november 1943 požgali partizani, da sovražnik ne bi imel v njih zatočišča. Že 20. oktobra 1946 je PD Ruše odprlo novo Ruško kočo, ki so jo zgradili na temeljih požgane Planinke. V bližini koče so 31. julija 1955 odprli pionirsko planinsko kočo, ki pa so jo že leta 1958 preuredili za skupna ležišča. Leta 1957 so iz doline napeljali elektriko. Kočo so leta 1977 popolnoma obnovili ter uredili centralno ogrevanje. Zaradi vse večjega obiska so na starih temeljih zgradili še novo Čandrovo kočo, ki so jo odprli septembra 1987. Ime ima po stari pohorski rodbini Robnik-Čander, ki je podarila zemljišče za vse planinske postojanke pri Arehu. Leta 1990 so postavili sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode.

Koča je stalno odprta. V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev, točilnica; v sobah je 18 postelj, na skupnem ležišču pa 14 ležišč; WC, kopalnica, v sobah umivalniki, topla in mrzla voda. V Čandrovi koči je 7 sob apartmajskega tipa s 5 posteljami ter dve sobi s 6 posteljami, WC in prho, predprostorom in omaro za smučarsko opremo; gosti Čandrove koče si lahko sami kuhajo v skupni kuhinji. Vsi prostori v obeh kočah so centralno ogrevani; elektrika, telefon.

Plačilo je možno tudi z naslednjimi kreditnimi in plačilnimi karticami: Diners, Activa card, Maestro, MasterCard.

Razgled:
Od koče se odpira razgled na jugovzhodni del Pohorja proti Šmartnemu na Pohorju, na Boč, Donačko goro in Medvednico; od bližnjega Šport hotela pa imamo razgled proti severu na del Dravske doline med Falo in Mariborom, na Kozjak nad dolino, zahodno od njega pa vidimo Golico v Avstriji.

Zanimivejše ture: