Planinski dom na Zasavski sveti gori

Dostop

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Zagorje ob Savi, čez Čolnišče in Kobiljek - 4 h.
Avtobusna postaja Zagorje ob Savi-Kisovec, mimo nekdanjega smučišča Marela - 2 h.
Avtobusna postaja Renke, čez Kolk in Rovišče - 3 h.
Avtobusna postaja Sava križišče, čez Tirno - 2 h.
Avtobusna postaja Sava križišče, čez Leše in Podbukovje - 2 h 30.
Avtobusna postaja Kresnice križišče, čez Zapodje in Vače - 4 h 30.
Avtobusna postaja Moravče, po Evropski pešpoti E6, ter mimo GEOSS-a in Vač - 7 h.
Avtobusna postaja Izlake Kmetijska zadruga, mimo tovarne Eti - 2 h 30.

Z vlakom:

Železniška postaja Zagorje, čez Čolnišče in Kobiljek - 4 h 30.
Železniška postaja Sava, čez Tirno - 2 h.
Železniška postaja Sava, čez Leše in Podbukovje - 2 h 30.
Železniška postaja Kresnice, čez Zapodje in Vače - 4 h 45.

Z avtomobilom:

Po lokalni cesti iz Zagorja ob Savi, čez Kisovec, Čolnišče in Rovišče, do parkirišča pred kočo, 12 km.
Po lokalni cesti iz Vač, čez Podbukovje, do parkirišča pred kočo, 8 km.
Iz Kisovca, mimo nekdanjega smučišča Marela - 2 h.
Iz Zagorja ob Savi, čez Čolnišče in Kobiljek - 4 h.
Iz Renk, čez Kolk in Rovišče - 3 h.
Iz Save, čez Tirno - 2 h.
Iz Save, čez Leše in Podbukovje - 2 h 30.
Iz Kresnic, čez Zapodje in Vače - 4 h 30.
Od GEOSS-a, čez Vače - 2 h 30.
Iz Moravč, po Evropski pešpoti E6, ter mimo GEOSS-a in Vač - 7 h.
Iz Izlak, mimo tovarne Eti - 2 h 30.

Opis

Delovni čas:

torek, sreda, četrtek: 8.00-20.00
petek, sobota, nedelja: 8.00-22.00

Dom stoji na kratkem slemenu, ki povezuje Roviškovec (930 m) in vrh Zasavske gore (852 m), na katerem stoji Marijina cerkev, okoli katere je še precej ohranjeno taborsko obzidje. Prvo zavetišče na Zasavski gori je 1. januarja 1927 odprla Litijska podružnica SPD. Poimenovali so ga po takratnem predsedniku podružnice Ferdu Tomazinu (1869-1937). On je bil tudi pobudnik za novo planinsko kočo, ki so jo zgradili na sosednjem gričku Požarnica in jo odprli pod imenom Tomazinova koča 9. avgusta 1931. Kočo so 15. maja 1943 požgali partizani, da se v njej ne bi nastanili nemški vojaki. Po osvoboditvi je PD Zagorje postavilo na pogorišču Tomazinove koče zasilno zavetišče, ki ga je odprlo 16. junija 1946. Leta 1949 so na temeljih nekdanje med NOB požgane šole zgradili nov planinski dom, ki pa ga je 2. novembra 1974 uničil požar. Zagorski planinci so ga popolnoma obnovili in mu dali lepši zunanji videz in boljšo notranjo ureditev; odprli so ga 7. avgusta 1976.

V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pu< v 5 sobah je 16 postelj, v dveh večjih sobah pa 9 skupnih ležišč; WC v pritličju in nadstropju, 3 kopalnice in umivalnice s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, tekoča voda, elektrika, telefon.

Razgled:
Od cerkve je širok razgled na vse strani, le proti vzhodu ga zakriva bližnji Roviškovec; na jugovzhodu je Kum, za njim vidimo Gorjance; na jugu se dvigajo nad ozko dolino Save Polšniški Dolomiti z Ostrežem; proti jugozahodu so v bližini litijski hribi, daleč za njimi pa Snežnik, Javorniki in Nanos; od zahoda proti severu so na obzorju Julijci s Triglavom, Karavanke in Kamniške Alpe, v bližini pa zahodni del Posavskega hribovja proti Ljubljanski kotlini; proti severu sta Velika in Menina planina, za njima Raduha, čisto na severu pa Pohorje.

Zanimivejše ture: