Planinski dom na Mrzlici

Dostop

Avtobusna postaja Trbovlje, čez Potok - 2 h 45.
Avtobusna postaja Migojnice, mimo bivaka na Gozdniku - 5 h 45.
Avtobusna postaja Zabukovica, mimo bivaka na Gozdniku - 4 h 30.
Avtobusna postaja Tremerje, mimo doma na Šmohorju - 4 h 30.
Avtobusna postaja Laško zdravilišče, mimo doma na Šmohorju - 4 h.
Avtobusna postaja Hrastnik, do kamnoloma za Hrastnikom in mimo planinsko rudarskega doma na Kalu - 2 h 45.

Železniška postaja Trbovlje, čez Zgornje Trbovlje in Potok - 2 h 30.
Železniška postaja Šempeter v Savinjski dolini, čez Šešče pri Preboldu, mimo Dragovega doma na Homu in pod Kamnikom - 4 h 30.
Železniška postaja Žalec, čez Migojnice, mimo planinskega doma na Bukovici in bivaka na Gozdniku - 6 h 30.
Železniška postaja Laško, čez Spodnjo Rečico in mimo doma na Šmohorju - 4 h 15.
Železniška postaja Hrastnik, mimo Hrastnika do kamnoloma za Hrastnikom, mimo planinsko rudarskega doma na Kalu - 3 h 30.

Z avtomobilom:

Po regionalni cesti Trbovlje-Prebold, do Prelaza Vrhe, nato po lokalni in gozdni cesti do parkirišča pred domom, 14 km.
Iz Zgornjih Trbovelj, čez Potok - 2 h 30.
Iz Hrastnika, čez Boben, Ravne in mimo planinsko rudarskega doma na Kalu - 2h 15.
Iz Prebolda, pod Golavo - 3 h.
Iz Šešč pri Preboldu, mimo Dragovega doma na Homu in pod Kamnikom - 4 h.
Iz Griž, mimo Dragovega doma na Homu in pod Kamnikom - 3 h 30.
Po avtocesti Ljubljana-Celje, izvoz Arja vas do Zabukovice, 14 km, mimo bivaka na Gozdniku - 4 h 30.
Po regionalni cesti Laško-Celje, do Spodnje Rečice, čez Zamalič in mimo doma na Šmohorju - 4 h.
Iz Laškega, čez kuretno in govško bedo ter mimo planinsko rudarskega doma na Kalu - 3 h 30.
Od kamnoloma na koncu Hrastnika, do doma - 2 h 45.

Opis

Prvo planinsko kočo je na sedlu med obema vrhovoma Mrzlice postavila in 28. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838-1896), velikem narodnjaku in žalskem županu, ki je rad zahajal na Mrzlico. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, ki je v bližini zgradila in 20. septembra 1931 odprla nov, večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 obe postojanki požgali, da bi preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih požganega doma so postavili leseno kočo in jo odprli 21. julija 1946; ob njej so leta 1949 odprli še depandanso. V letih 1961-1963 so zgradili nov, velik planinski dom, ki so ga odprli 8. septembra 1963. Na bližnji Štorovi ravni so leta 1965 odprli še Poldetovo kočo, ki ima ime po Leopoldu Majdiču (1891-1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Poldetova koča je depandansa planinskega doma. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Leta 1991 so napeljali telefon in obnovili fasado, naslednje leto pa zgradili stanovanje za oskrbnika.

Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih, in sicer med 7. in 19. uro. V dveh gostinskih prostorih so 104 sedeži, točilni pult, na terasi je 48 sedežev; v 20 sobah je 74 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. V Poldetovi koči je dnevni prostor, 5 sob z 11 posteljami in skupno ležišče z 18 ležišči.

PDF

Družinski izlet na Mrzlico

Razgled:

Z vrha Mrzlice (1122 m) je širok razgled. Na vzhodu vidimo Gozdnik, Šmohor, Malič, Tolsti vrh, Boč, Donačko goro; od vzhoda proti jugu se dvigajo Kopitnik, Veliko Kozje, Lisca, Bohor, Gorjanci, Kum; od juga proti zahodu vidimo Snežnik, Javornike, Nanos in Julijce s Triglavom; od zahoda proti severu so Čemšeniška planina, Dobrovlje, Golte, Gora Oljka, Kamniške Alpe, Svinška planina, Obir, Raduha, Peca in od zahoda proti severu Uršlja gora, Paški Kozjak, Pohorje, Konjiška gora. Pod nami je na severu Savinjska dolina s Polzelo, Braslovčami, Šempetrom, Preboldom in Žalcem, na jugu so revirji s Hrastnikom in Trbovljami ter na vzhodu dolina Rečice proti Laškemu.