Planinski dom na Gori Oljki

Dostop

Avtobusna postaja Polzela, čez Pižornov vrh - 2 h 45.
Avtobusna postaja Šmartno ob Paki, mimo domačije Plešivčnik - 2 h.
Avtobusna postaja Šoštanj, preko Velikega vrha - 2 h 30 min.
Avtobusna postaja Velenje, mimo domačije Stanovšek in čez Besjanovico - 4 h.
Avtobusna postaja Andraž nad Polzelo, mimo domačije Pižorn - 1 h 45.

Železniška postaja Polzela, čez Pižornov vrh - 2 h 45.
Železniška postaja Šmartno ob Paki, mimo domačije Plešivčnik - 2 h.
Železniška postaja Šoštanj, preko Velikega vrha - 2 h 30 min..
Železniška postaja Velenje, mimo domačije Stanovšek in čez Besjanovico - 4 h.
Železniška postaja Andraž nad Polzelo, mimo domačije Pižorn - 1 h 45.

Z avtomobilom:

Po lokalni cesti iz Polzele, do parkirišča pred kočo, 4 km.
Iz Polzele, čez Pižornov vrh - 2 h 45.
Iz Zgornjega Podvina pri Polzeli, čez Pižornov vrh - 1 h 30.
Iz Šmartnega ob Paki, mimo domačije Plešivčnik - 2 h.
Iz Šoštanja, preko Velikega vrha - 2 h 30 min.
Iz Velenja, mimo domačije Stanovšek in čez Besjanovico - 4 h.
Iz Andraža nad Polzelo, mimo domačije Pižorn - 1 h 45.

Opis

Dom stoji tik pod vrhom Gore Oljke (733 m), na katerem je mogočna baročna cerkev z dvema zvonikoma, zgrajena med leti 1754 in 1757. Prvo planinsko zavetišče so uredili celjski planinci leta 1952 v nekdanjem župnišču; leta 1959 so ga predali novoustanovljenemu PD Polzela, ki je postojanko ob pomoči Tovarne nogavic in Garanta s Polzele prenovilo, opremilo in napeljalo elektriko; slovesna otvoritev je bila 29. junija 1963, postojanka pa je dobila sedanje ime. Leta 1965 je postojanko prevzelo gostinsko podjetje Braslovče, ki pa jo je po nekaj letih zaprlo. Skoraj uničeno zgradbo je leta 1980 ponovno prevzelo PD Polzela, jo obnovilo in opremilo ter 25. septembra 1982 odprlo kot planinsko postojanko.

Dom je odprt vsak dan, rezen ob ponedeljkih. V treh gostinskih prostorih, kletni kmečki sobi in dveh planinskih sobah je 150 sedežev; točilnici v pritličju in kleti; v 9 sobah je 24 postelj, na skupnem ležišču pa 24 ležišč; WC, dve prhi in umivalnici s toplo in mrzlo vodo iz vodovoda v pritličju in nadstropju; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; elektrika, radijska zveza.

Razgled:
Gora Oljka je kraški osamelec in izredno razgleden vrh. Na vzhodu vidimo Konjiško goro in Boč, prek Celjske kotline pa seže pogled na hribovje, ki jo obdaja, z Resevno in Tolstim vrhom; na jugu se odpira pogled na severno stran Posavskega hribovja od Velike planine, Krvavice, Javorja, Kuma, Mrzlice, Gozdnika, do Maliča; na zahodu se pogled ustavi na Dobrovljah, Menini planini, Velikem Rogacu, Golteh, Smrekovcu, Raduhi in na Savinjskih Alpah z Ojstrico; od zahoda proti severu vidimo Peco, Uršljo goro, Pohorje in Paški Kozjak, pred njim pa gričevje na Ponikevski planoti. Lep je pogled na Savinjsko dolino od Letuša do Celja ter na kraje Šmartno ob Paki, Braslovče, Gomilsko, Polzelo, Šempeter v Savinjski dolini, Prebold, Žalec in Celje, na del Gornje Savinjske doline z Mozirjem in na del Šaleške doline z Velenjem.