Dom na Šmohorju

Dostop

Avtobusna postaja Tremerje, do doma - 2 h.
Avtobusna postaja Laško zdravilišče, do doma - 1 h 45.
Avtobusna postaja Hrastnik, do kamnoloma za Hrastnikom, mimo Planinsko rudarskega doma na Kalu - 4 h 15.
Avtobusna postaja Migojnice, mimo doma na Bukovici - 5 h.
Avtobusna postaja Zabukovica, pod Gozdnikom - 2 h.
Avtobusna postaja Zabukovica, mimo bivaka na Gozdniku - 3 h 30.

Železniška postaja Laško, čez Spodnjo Rečico, do doma - 1 h 45.
Železniška postaja Hrastnik, mimo Hrastnika do kamnoloma za Hrastnikom, mimo Planinsko rudarskega doma na Kalu - 5 h.
Železniška postaja Trbovlje, čez Zgornje Trbovlje in mimo planinskega doma na Mrzlici - 6 h.
Železniška postaja Šempeter v Savinjski dolini, čez Šešče pri Preboldu mimo Dragovega doma na Homu - 5 h 30.
Železniška postaja Žalec, čez Migojnice ter mimo planinskega doma na Bukovici - 6 h.
Železniška postaja Celje, čez Tremerje - 3 h.

Z avtomobilom:

Po regionalni cesti Laško-Celje, do Spodnje Rečice,čez Zamalič - 1 h 30.
Po regionalni cesti Laško-Celje, do Zgornje Rečice , 7 km, do koče - 1 h 30.
Po regionalni cesti Trbovlje-Zidani most, mimo Hrastnika do kamnoloma za Hrastnikom, 2 km, mimo Planinsko rudarskega doma na Kalu - 4 h.
Iz Zgornjih Trbovelj, mimo planinskega doma na Mrzlici - 4 h 30.
Iz Prebolda, mimo Dragovega doma na Homu - 5 h 30.
Iz Šešč pri Preboldu, mimo Dragovega doma na Homu - 4 h 30.
Iz Griž, mimo Dragovega doma na Homu - 4 h 30.
Iz Migojnice, mimo Dragovega doma na Homu - 5 h.
Po avtocesti Ljubljana-Celje, izvoz Arja vas do Zabukovice, 14 km, pod Gozdnikom - 2 h.
Po avtocesti Ljubljana-Celje, izvoz Arja vas do Zabukovice, 14 km, mimo bivaka na Gozdniku - 3 h 30

Opis

Planinski dom stoji tik pod travnatim temenom na vzhodni strani vrha Šmohor (784 m); vrh ima enako ime kot razloženo naselje s cerkvico sv. Mohorja, ki se prvič omenja leta 1421. Na Šmohorju je tudi več starih lip, katerih poreklo sega v 15. stoletje, tri so v neposredni bližini cerkvice. Ena lipa je JV od doma ob cesti, ki vodi iz Laškega k planinskemu domu. Prvo kočo so laški planinci, ki so bili vključeni, vse od ustanovitve, v zasavsko podružnico, postavili v bližini cerkvice in jo odprli 9.junija 1929. Temelje novega, velikega planinskega doma je laški odsek postavil leta 1940, PD Laško pa je po osvoboditvi nadaljevalo prekinjeno delo in slavnostna otvoritev novega doma je bila 17.avgusta 1952. Društvo je dom prenovilo in posodobilo ter 6.septembra 1987 spet slavnostno praznovalo 35-letnico doma.

Planinski dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. Dom in okolico oskrbuje najemnik. V dveh gostinskih prostorih je 110 sedežev, sedeži so tudi pri mizah pred domom; v 7 sobah je 27 postelj, v dveh skupnih ležiščih pa 11 postelj, dodatni jogiji; WC v podpritljičju, pritličju, nadstropju; umivalnici, prhi s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, elektrika, telefon. Pred domom je travnata površina primerna za večje število obiskovalcev ( pikniki in druge oblike druženja), ob gozdu so 3 kamini, ki jih lahko proti plačilu najemnine oskrbniku koristijo obiskovalci doma.

Razgled:
Od doma, še impozantnejši pa je razgled s planote pri cerkvi Sv. Mohorja. Na vzhodni strani je bližnji Malič, ki zakriva pogled naprej proti vzhodu; proti jugovzhodu vidimo pred seboj dolino Savinje z Laškim, v daljavi Bohor, bližje Lisco in Veliko Kozje; na jugu pod nami dolina Rečice z Rečico, nad njo se dviga Šmihel s cerkvico z 2 zvonikoma, naprej so Kopitnik, Gore in Kum; na zahodu so Gozdnik, Mrlica in Kal; na severu daleč zadaj Svinjška planina, pod nami precejšen del Savinjske doline, nad njo gričevnata Ponikevska planota, za njo pa vidimo Paški Kozjak in Pohorje.