Planinski dom obrtnikov

Dom stoji tik pod Tojzlovim vrhom (703 m), na njegovem južnem pobočju. Dvonadstropni dom so začeli graditi leta 1956 na pobudo Obrtne nabavno-prodajne zadruge oziroma PD Obrtnik, ki se je pozneje preimenovalo v PD Kozjak. Zemljišče je podarila posestnica Šorijeva. Otvoritev doma je bila 1. maja 1961. Zaradi težav z upravljanjem doma je PD Kozjak s soglasjem Glavnega odbora PZS od 26. maja 1988 brezplačno preneslo dom na lastništvo Društva samostojnih obrtnikov Maribor, s tem da je dom zadržal značaj planinske postojanke. Dom je bil v slabem stanju, zato so ga po prevzemu zaprli. Jeseni 1990 je Društvo samostojnih obrtnikov poskrbelo za najnujnejša popravila, tako da je lahko dom znova odprlo. Notranjost doma postopoma obnavljajo in izboljšujejo bivalne razmere.

V gostinskem prostoru je 60, v dveh posebnih sobah 40 in na odprti terasi 60 sedežev; v 5 sobah je 15 postelj, na dveh skupnih ležiščih 16 ležišč; WC, umivalnice s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropjih, kopalnica v prvem nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.

Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 9. in 22. uro.

Najlepša razgledna točka je terasa pred gostinskim prostorom, vendar je tudi od tod razgled oviran zaradi drevja. Proti vzhodu in jugovzhodu je najvzhodnejši nižji del Kozjaka nad Dravsko dolino proti Mariboru z Urbanom; na južni strani vidimo Dravsko dolino od Maribora do Ruš in vzhodni del Pohorja; na zahodni strani je razgled le na južna pobočja vzhodnega dela Kozjaka z Žavcarjevim vrhom. S Tojzlovega vrha ni razgleda, ker je poraščen.