Koča Antona Bavčerja na Čavnu

Access

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Ajdovščina, čez Lokavec in mimo Slanega blata - 3 h.
Avtobusna postaja Vrtovin, čez Guštin in mimo koče na Mali gori - 3 h 45.
Avtobusna postaja Gojače, čez Školj Svetega Pavla in mimo koče na Mali gori - 3 h 30.

Z vlakom:

Železniška postaja Ajdovščina, čez Lokavec in mimo Slanega blata - 3 h.
Železniška postaja Cesta, čez Stomaž in Griže - 3 h 15.
Železniška postaja Cesta, čez Stomaž in mimo koče na Mali gori - 3 h 30.

Z avtomobilom:

Po lokalni in gozdni cesti iz Predmeje, mimo Resslovega spomenika, do parkirišča pred kočo, 9 km.
Od Resslovega spomenika, v Predmeji, po SPP - 1 h 30.
Iz Lokavca, mimo Slanega blata - 2 h 30.
Iz Stomaža, čez Griže - 2 h 45.
Iz Stomaža, mimo Koče na Mali gori - 3 h.
Iz Kamnj, mimo Koče na Mali gori - 3 h.
Iz Vrtovin, čez Guštin in mimo koče na Mali gori - 3 h 45.
Iz Gojač, čez Školj Svetega Pavla in mimo koče na Mali gori - 3 h 15.
Iz Trnovega pri Gorici, čez Vitovski hrib in Kucelj - 3 h.
Iz Vitovlj, čez Vitovski hrib in Kucelj - 4 h 15.

Description

Delovni čas koče Antona Bavčerja na Čavnu:

ponedeljek, torek: zaprto,
sreda-petek: 8.00-18.00
sobota-nedelja:7.00-20.00

Koča stoji na obširni jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro (1034 m) na južni strani koče, ki spadata v južno obrobje Trnovskega gozda s skupnim imenom Čaven. Prvo planinsko zavetišče je leta 1908 uredila Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD v najemni sobi gozdarske koče. Po 2. svetovni vojni so ajdovski planinci uredili med vojno uničeno planinsko zavetišče v gozdarski koči in ga odprli 22. junija 1947. Imenovali so ga po Antonu Bavčerju iz Ajdovščine (1905-1944), ki so ga med vojno ustrelili v Trstu kot talca. PD Ajdovščina je leta 1963 gozdarsko kočo odkupilo ter jo uredilo in opremilo kot planinsko zavetišče. V letih 1978 in 1979 so zgradili prizidek ter obnovili vse prostore; zavetišče so preimenovali v kočo. Leta 1993 so lokalno cesto prestavili izpred koče za njo ter s tem zagotovili mir obiskovalcem koče.

V gostinskem prostoru je 45 sedežev, točilni pu< pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.

Razgled:

Od koče je razgled le proti jugovzhodu, z bližnjega razgledišča in golih vrhov pa je veliko širši. Proti severu in vzhodu vidimo obširno planoto Trnovskega gozda, Javornik, Nanos in Snežnik, v ospredju Otliško planoto s Predmejo in visokim robom, v katerem so Maj, Kovk in Podrta gora; v Vipavski dolini vidimo Ajdovščino, Vipavo, Podnanos, Vipavski Križ in druge kraje; na jugu seže pogled prek Krasa do Tržaškega zaliva, v tej smeri vidimo Vremščico in Trstelj; na zahodu je pod visokim robom Trnovskega gozda z vrhovoma Kucelj in Čaven spodnji del Vipavske doline, prek nje pa se pogled širi na Goriško pokrajino in Furlansko nižino ter ob jasnem vremenu še naprej proti Benetkam; na severu se razprostira Trnovski gozd z Malim Golakom, najvišjim vrhom te planote.