Gomiščkovo zavetišče na Krnu

Access

AP Kamno vas, skozi vasi Vrsno in Krn ter mimo Koče na planini Kuhinja - 6 h.
AP Savica, čez Komno - 8 h.
AP Bohinj Zlatorog, čez Komno - 8 h 45.
AP Lepena križišče, po dolini Lepene ter mimo Krnskega jezera - 8 h.

Z avtomobilom:

Lokalna cesta iz Kobarida skozi Vrsno in vasico Krn (do sem asfalt) na planino Kuhinja, do zavetišča - 3 h 30.
Iz Kobarida skozi Drežnico, po vzhodni poti čez senožeti pod Kožljakom - 6 h 30
Iz Kobarida skozi Drežnico, po Zahodni drežniški smeri - 6 h
Iz Tolmina skozi Zatolmin, čez Mrzli vrh, planini Pretovč in Sleme ter preval Prag in Krnsko škrbino - 9 h
Iz Soče skozi Lepeno, mimo doma pri Krnskih jezerih - 6 h 30.
Iz Bohinja, čez Komno - 8 h.

Description

Gomiščkovo zavetišče na Krnu je zaprto. Prenočiti je mogoče na mizah ali klopeh v preddverju, kjer so tudi nameščene deke. Prostora je za cca. 8 oseb.

Zavetišče stoji na južnem pobočju Krna tik pod 2244 m visokim vrhom. Prvo kočo na Krnu je odprla 5. avgusta 1901 Soška podružnica SPD in jo poimenovala po dr. Karlu Trillerju v zahvalo za njegovo požrtvovalnost pri gradnji. Kočo je pozimi 1905 porušil sneg. Načrtovali so novo Gregorčičevo kočo, a jih je prehitela 1. svetovna vojna, ko je Krn postal središče bojev na Soški fronti. Leta 1950 je začelo PD Nova Gorica graditi planinsko zavetišče na temeljih ruševin spomenika, ki so ga postavili Italijani v spomin na zavzetje Krna leta 1915. Odprli so ga 16. septembra 1951 in ga poimenovali po Ervinu Gomiščku (1919-1950) iz Solkana, ki je bil med najbolj prizadevnimi graditelji in se je smrtno ponesrečil ko je šel zavarovat zavetišče pred zimo. Zavetišče so večkrat preurejali, temeljito pa so ga začeli obnavljati leta 1985, ko so zgradili tudi zimski bivak. Septembra 1986 so postavili malo vetrno elektrarno, leta 1992 pa še sončne celice in vključili mobitel. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, pred zavetiščem pa 20. Na skupnem ležišču je 42 ležišč, gostinski prostor ogrevajo s pečjo.

Razgled:

S Krna je razgled na vse strani. Na vzhodu vidimo na obzorju Karavanke s Stolom, vrhove Kamniških Alp, Ratitovec, Črno prst, Rodico, Porezen in Kojco, bližje pa Mahavšček, Šmohor in Tolminski Kuk ter nad Krnsko škrbino Batognico in Vrh nad Peski, lep pa je pogled na Krnsko jezero; posebno lep je pogled na južna pobočja Krna z vasmi Krn, Vrsno in Drežnica ter na planine, na dolino Soče s Tolminom in Kobaridom ter na Skalnico, Sabotin, Kolovrat in Matajur nad njo, na Snežnik, Javornike, Nanos, Golake, Slavnik, Banjšice ter Furlansko nižino do Gradeža ob Jadranskem morju; na zahodni strani sta v bližini Stol in Kanin, v ozadju pa vrhovi Dolomitov; na severozahodu vidimo v bližini Rombon, za njim Montaž in Viš, na obzorju pa Lienške Dolomite in Visoke Ture z Grossglocknerjem; na severu se zvrstijo Mangrt, Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik, Razor, Škrlatica, Triglav in Tosc, pred njimi pa so Bavški Grintavec, Kanjavec in Tičarica.

Zanimivejše ture:
Zaradi velikih razdalj je Krn primeren za samostojni vzpon ali kot vmesna točka na pohodu po Slovenski planinski poti (SPP) ali večdnevnem pohodu po Julijskih Alpah.