Dom na Menini planini

Access

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Gornji Grad, mimo sv. Florijana - 3 h.
Avtobusna postaja Gornji Grad, mimo Jespe - 3 h.
Avtobusna postaja Bočna, po gozdni cesti do domačij Šemprimožnik, nato po planinski poti - 4 h 30.
Avtobusna postaja Volog - 4 h 30.
Avtobusna postaja Vransko, čez Tabor in prelaz Lipa - 5 h.
Avtobusna postaja Vransko, čez Prapreče - 3 h 30.
Avtobusna postaja Motnik - 3 h 15.
Avtobusna postaja Golice, čez Vivodnik - 3 h 30.
Avtobusna postaja Črnivec, čez planino Travnik - 4 h.

Z avtomobilom:

Po gozdni cesti iz Bočne, do parkirnega prostora pri domu, 15 km.
Po lokalni in gozdni cesti iz Tuhinjske doline mimo vasi Češnjice ter prek Bibe planine 15 km.
Iz Gornjega Grada, mimo sv. Florijana - 3 h.
Iz Gornjega Grada, mimo Jespe - 3 h.
Iz Volog - 4 h 30.
Po lokalni cesti Vransko-Šmartno ob Dreti, do prelaza Lipa, čez Bibo planino - 2 h 15.
Iz Vranskega, čez Tabor in prelaz Lipe - 5 h.
Iz Vranskega, čez Prapreče - 3 h 30.
Iz Motnika - 3 h 15.
Po lokalni cesti iz Tuhinjske doline do Okrog pri Motniku, čez Bibo planino - 2 h.
Po lokalni cesti iz Tuhinjske doline do Golic, čez Vivodnik - 3 h 15.
Po regionalni cesti Kamnik-Gornji Grad, do prelaza Črnivec, čez planino Travnik - 4 h.

Description

Dom stoji na travnati planoti Smrekovec v bližini Vivodnika, najvišjega vrha Menine planine. Savinjska podružnica SPD je že leta 1895 sklenila, da bo na Menini postavila Gornjegrajsko kočo; otvoritev je bila 21. julija 1898; leta 1920 je pogorela. Leta 1932 so gornjegrajski planinci preuredili v planinsko postojanko pastirsko kočo pod Vivodnikom in jo odprli 3. julija 1932; ob božiču 1937 je pogorela. Na ustanovnem občnem zboru PD Gornji Grad, 1. oktobra 1950, so sklenili, da bodo na Menini zgradili planinski dom; gradnjo so v glavnem dokončali leta 1955, dom pa so slovesno odprli 19. julija 1959. Leta 1970 so dom obnovili. Leta 1980 so začeli graditi depandanso Pristava, hkrati pa so prenovili tudi dom. Dom je bil temeljite prenove in energetske sanacije deležen tudi v zadnjih letih.

Koča je odprta vse leto. Od 1. junija do 30. septembra je redno oskrbovana, saj so prisotni oskrbniki. Od 1.oktobra do 31. maja pa je odprta le ob vikendih in praznikih. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pu< v domu je v 7 sobah 25 postelj, na skupnem ležišču pa 50 ležišč; v depandansi so 4 dvoposteljne sobe s pomožnimi ležišči in kopalnico; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s centralno kurjavo; tekoča voda, elektrika. Leta 1999 so za čiščenje odpadnih voda iz koče s sredstvi bilateralnega sodelovanja med Republiko Avstrijo in Slovenijo pri koči zgradili tudi biološko rastlinsko čistilno napravo in fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električnio energijo.

Razgled:

Ker je dom na nižjem delu planote, nima posebnega razgleda. Obsežen razgled je z Vivodnika, na katerem je PD Gornji Grad leta 1981 postavilo razgledni stolp; od tod vidimo: proti vzhodu podolgovat hrbet Menine, ki se nadaljuje v Dobrovljah, še naprej pa Paški Kozjak, Boč in Donačko goro; proti jugovzhodu je Posavsko hribovje z Veliko planino, Kumom, Mrzlico, Lisco in Bohorjem, zadaj pa so Medvednica in Gorjanci; na jugu vidimo v bližini hribovje Šipek med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom, na obzorju pa Snežnik, Javornike in Nanos; najlepši je pogled proti zahodu, kjer so za Veliko planino vrhovi Savinjskih Alp, levo od njih pa Škofjeloško pogorje, Jelovica in del Julijcev s Triglavom; od zahoda proti severu se dvigajo Lepenatka, Veliki Rogac, Olševa, Raduha in Peca ter na severu najprej nad Gornjo Savinjsko dolino Golte, za njimi pa Uršlja gora, Paški Kozjak in Pohorje.

Zanimivejše ture: