Cojzova koča na Kokrskem sedlu

Access

Z avtobusom:

Avtobusna postaja Kamniška Bistrica, nato peš po lahki markirani do koče - 3 h 30.
Avtobusna postaja Kokra Kamnolom, nato peš proti kmetiji Suhadolnik ter naprej po markirani poti do koče ter do bivaka - 3 h 30.

Z avtomobilom:

Od parkirišča pri domu v Kamniški Bistrici, po markirani poti do koče - 3 h 30.
Iz doline Kokre mimo kmetije Suhadolnik do konca ceste v Suhem dolu 5km, do koče 2 h.

Description

POZOR >>> Planinska pot iz Kokre oz. domačije Suhadolnik je zaradi podora neprehodna, nevarna in ZAPRTA! Dostop do koče je možen iz Kamniške Bistrice in poteh, ki pripeljejo iz okoliških vrhov.

Koča stoji na vrhu Kokrskega sedla med Grintovcem in Kalško goro, ki je tudi preval med dolinama Kamniške Bistrice in Kokre. Ime ima po bratih Žigi Zoisu (1747-1819), mentorju in mecenu slovenskih literatov, naravoslovcu, geologu in mineralogu ter po botaniku Karlu Zoisu (1756-1799). Prvo kočo je leta 1897 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Po 1. svetovni vojni jo je prevzelo SPD, ki jo je temeljito obnovilo. Po 2. svetovni vojni jo upravlja PD Kamnik. Koča je sčasoma postala premajhna in tudi urejenost ni več ustrezala, zato so jo leta 1966 obnovili in povečali. Leta 1967 so iz Konca v Kamniški Bistrici potegnili tovorno žičnico. Leta 1986 so napeljali vodo od 900m oddaljenega izvira in tega leta tudi začeli graditi nov velik prizidek. Razširitev in obnovo koče so končali leta 1988 in ob 95-letnici ustanovitve Kamniške podružnice SPD, so 18. septembra 1988 povečano in obnovljeno kočo tudi odprli. PD Kamnik je v zadnjih letih storilo veliko, da koča zadovoljuje tudi stroge okoljevarstvene kriterije, zato jo je v okviru bilateralnega sodelovanja med republiko Avstrijo in Slovenijo opremilo s čistilno napravo ter fotovoltajičnim generatorjem in vetrno elektrarno za proizvodnjo elektrike, ki nadomeščata diesel agregat.

Leta 2018 se je začela prenova notranjosti koče. Največji poseg je bil v delu koče, ki je bil prizidan kasneje in ni lesen. Prenovila se je kuhinja, ki danes dosega sodobne standarde. V celoti so bile obnovljene sanitarije v kleti in prvem nadstropju. Oskrbnik in ekipa so dobili nove prostore s kopalnico in dodala se je ena skupna kopalnica v prvem nadstropju. Prenovljeno je bilo
stopnišče in garderoba in zamenjana so bila vsa vrata v tem delu stavbe. Novo podobo je dobil tudi točilni pult. Po nekaj letni prekinitvi je novo podobo dobila tudi jedilnica, ki je v restavraciji poleg generalne obnove interierja dobila tudi novo kaminsko peč. V
velikem gostinskem prostoru je 81 sedežev. Preskrba energijo je vezana na fotovoltajične celice, vetrni agregat in pomožni dizelski agregat. Oskrba vode je delno vezana na kapnico in dezinfekcijo preko UV filtra in delno na studenec izpod Pasje
glave. Odpadne vode se prečistijo v čistilni napravi. Koča je dobila satelitski telefon in internet povezavo ter spletno kamero.

Zaradi učinkovite zaščite stavbe pred vlago, energetske varčnosti in ekonomičnosti ogrevanja prostorov, se je investitor Planinsko društvo Kamnik prijavilo na javni razpis za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi, ki ga je aprilu 2021 objavilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V okviru investicije se je primarno izvedel nov ovoj koče, s toplotnimi in hidroizolacijskimi izboljšavami. Koča je pridobila novo zunanjo podobo. Staro jekleno pločevino je nadomestila nova plastificirana aluminijasta pločevina, staro fasado iz spornih azbestnih plošč pa so v sprednjem delu koče zamenjale macesnove skodle. Celotna koča je postala energetsko varčnejša. Talni zidec (cokel) objekta, ki je prav tako toplotno obdelan, pa je oblečen v kamen slovenskega porekla. Izveden je bil rekuperacijski sistem prezračevanja. Delno so bili rekonstruirani in posodobljeni sončni paneli in paneli za toplo vodo. Prenovljeni so bili vsi dimniki nad streho v H obliki.

V gostinskem prostoru je 81 sedežev, točilni pult v 17 sobah je 105 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; zimska soba z 12 ležišči; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, čistilna naprava, fotovoltajične celice in agregat za elektriko, Wi-Fi povezavo ter urejeno knjižnico gostujoče Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.

Spletna kamera

Razgled:

Zaradi bližnjih vrhov je širši razgled le proti vzhodu in zahodu. Na vzhodu vidimo najprej hudourniško grapo pod Kokrskim sedlom med ostenji Jurjevca na severni in Kalške gore na južni strani grape, nekaj časa pa sledimo tudi zgornjemu delu poti iz Kamniške Bistrice; proti jugovzhodu se nad dolino Kamniške Bistrice odpira pogled na Veliko planino; na južni strani je v bližini ostenje Kalške gore ter znamenita Pasja glava; proti zahodu se spušča pogled prek Suhadolnikove planine v dolino Kokre, nad katero se dviga Storžič; na severni strani imamo lep pogled na Grintovec, levo pa vidimo tudi del južnega grebena Kočne.